borovničke moje =)

Ne živim več za preteklost. Živim za danes. Živim za jutri.

Šlager. Ampak paše. Še posebno, ko se zaveš, da si ponovno zaribal. Soulfingersi v dvoje. V neposredni bližini. In tokrat za spremembo nisem izvedela za njih 3 minute pred začetkom koncerta. Papa. Maham vam v pozdrav. Pikica je spet izvedla manever, kateri nikakor ni vreden posnemanja. Se tolažim. V živo so še miljonkrat boljši, ampak po toči zvoniti je prepozno.

Vse te kemikalije… Ki jih v službici voham in prelivam in vsake toliko občutim… To ima očitno vpliv na PMS. Hudič. To je že obup. Komaj koleno spravim s košnjo vinogradaⁱ v, recimo da, normalno stanje, se zjutraj zbudim z glavobolom in, še huje, grlobolom. No pa še bolečinami v dotičnih predelih in napihnjenostjo stila vveselempričakovanjuženekajmesecev. Če bi bila, bi bilo vsaj vredno. Tako pa…

Jutri otvorim “obrt”. Prva ohcet je že jutri dva tedna. Že zbiram prostovoljce, ki bi pod budnim očesom mazali čokoladne piškote z viki kremo,ⁱⁱ rezali mandlje in trosili po limoninem ledu mrvice. Peke in mazanja čokolade ne prepustim nikomur. Vtis je pomemben. Ker grem na to ohcet. In ker poznam ženina. No saj pri fotrčku od ženina že imam dobrega. Veselo je obenodanil najprej mojemu fotčku, potlej mamici, nenazadnje pa še meni, da bi me imel za snaho.ⁱⁱⁱ Ker je jedel kao štrudelj svojega življenja 14 dni nazaj. Kar sploh ne drži, glede na to, da se testo ni hotlo lepo razvlečt, da se je trgalo, da so bila jabolka izpod domače in sosedove jablane še malce prekisla in da mi miks dišavnic ni najbolj uspel. Ter da se je seveda zvita rolica prijela na cunjo. Ni kaj. Ko je govora o kuhi in peki težim k popolnosti. Če mi ne uspe, skrijem pred gosti in tuhtam o tem, kaj je bilo narobe. Zanjič sem še sanjala. In doživela razsvetljenje.

1. ne me vprašat zakaj je ta fiziotraparija dobra, ampak dejansko pomaga [grem nazaj?]
2. no ponaredkom le-te [grem nazaj?]
3. če mi tako ponuja enega izmed svojih preostalih sinov, naj se kar pod nosom obriše [grem nazaj?]