borovničke moje =)

Kaj ne bi bil idealen poklic bralca in ocenjevalca knjig? V knjigarni oziroma knjižnici, ali pa, najbolje, kar v tiskarni. Da poleg zgodb srkaš vase še svež vonj po novih knjigah. Samo en udoben sedež mi dajte, dišeč čajček, še robčke za nujne primere, pa bom potešena. Zabubljena med knjige. Nekaj takega kot mačkon spodaj.

Danes po službici sem šla v knjižnico. Nabrala 7 knjig, ki naj ne bi imele predvidljive zgodbe.ⁱ Dve že “prebrala”. In ti dve naj bi bili best seller. Ja pa ja de. Mogoče za bukslne in stare mamce, ki se naslanajo nad mišičastim moškim, ki reši v stilu ala pepelka, trnuljčica in podobne otroške zgodbice, neko fensi šmensi blondinko v špičakih. Moje domišlije pa na žalost ne potešijo. Po prvem poglavju sem že pogruntala kdo je morilec, kdo mafijaš, kdo ljubimec, kdo vara in kdo je žrtev. Prebrala zadnje poglavje in voila. Še kako sem imela prav. Nad preostalimi petimi tako sploh ne gojim pretiranih pričakovanj. Da ne bi bila razočarana. Še dobro da sta dve v tujih mi jezikih, ena, vsaj zame, še v posebno eksotičnem. Če mi bo pa prehitro zmanjkalo materiala, sem pa čisto slučajno še oropala polico z vodniki po Češki in Slovaški. Čisto nič kriva.

Ah, se bom jaz zdajle raje vrgla v Juri Murija in njegove afriške prigode.

Obožujem ga. Še dobro, da ga mali veliki junak tudi. Da potlej ni čudno, ko se sliši Juri Muri, kljukec Juri, tisti, ki je s hruške pal, včeraj je ob peti uri v Afriko odpotoval… že ta n-tič zapored. Oba požirava slike in besede. Saj vem. Otrok sem. Sem pa prejtle ugotovila, da ima moj Juri Muri nadaljevanje. Komaj čakam, da ga preberem junaku. 

p.s.: A je kakšen predlog za branje za te deževne dni?

1. vsaj tako mi je zagotavljal knjižničar, ki ponavadi zadane [grem nazaj?]