Jul 09 2008
danes…
… sem naredila še zadnji izpit za letos, izvedela še zadnji manjkajoč rezultat in pikica sedaj tri mesece sploh ne pomigne za faks. Uživancija na kvadrat. Bolje rečeno kubik in višje potence. Se moram na tem mestu zahvalit vsem, ki ste verjeli vame, me preganjali k učenju in me bodrovali. Ter me seveda prepričevali, v trenutkih krize, da je biotehnologija pa vendarle zame. Če ne drugega bom pa komarje delala za lasten gunšt. 
Mamica je hudo ponosna name, fotrček še bolj, babica pa je prepričana, da si zaslužim en tringelt…
V ponedeljek sem začela s službico v rodnih krajih. Ki mi je prav fajn. Dejansko že drugo leto zapored uživam v njej. Skoraj nikoli mi ni dolgčas, vedno se najde kaj za delat, in to je tisto, česar si želim tudi v bodočnosti. Dolgočasim se lahko tudi s čim drugim. Blogi naprimer. Res bi dala vse, da bi dejansko po diplomi tak šiht dobila…
Me je pa zmrazilo v ponedeljek. Samo še eno leto faksa, potlej pa absolvent in diploma. In konec. Dejansko sem ugotovila, da sploh ni možno, da bi ponavljala kakšen letnik. Uh kako hitro čas teče. Prehitro…
Danes si pa privoščim malce daljši spanec. Pravijo, da si ga zaslužim po tem izpitnem obdobju…
Mi pa časa primanjkuje. Kronično. Samo danes sem si vzela čas zase. Doma sem jim povedala, naj kar odmislijo, če mislijo, da bi danes pikica začela s pripravljanjem garaže na malanje. Prestavljeno na jutri. Zaenkrat. 
Zato se na tem mestu opravičujem, ker vas zapostavljam kolegi blogerji. Zjutraj ob petih, pol šestih vstanem, šibam v službico, pred pol četrto sem res zeloooooo redko doma, potlej kosilce, malce aktivnosti pri domači kučici in voila. Že je ura 10, 11. Zadnja stvar, na katero bi pomislila ob tej uri, so blogi. Res takrat ni volje. Plus to, da imam slabo vest, ker sem spet malček tek zanemarila. 
Canadianu na tem mestu obljubljam, da je bilo to le začasno, zaradi izpitov, in da jutri začnem dalje. Danes je dan samo zame…
Sem pa ugotovila, da pogrešam ene tri blogerske norce,i ki so vedno zainteresirani za pivce, dva, tri, khm. Naj se tukaj konča. 
Dejansko v rodnih krajih ne najdem take junake na poziv. Sami lenuhi so. Grrr…
Pa že odštevam do Prahe. Praha hir aj kom. Jutri mesec vlakovna kompozicija odpelje…
Še en sončkast pozdrav iz skoraj podgurja.
p.s.: Malce sem blogec okol obrnila. Je še nekaj problemov, ki jih odpravljamo. Du ju lajk it? Vsaka kritika in pohvala, pripomba… je dobrodošla in sprejeta z odprtimi rokami.
p.s.drugič: Nova tema spet na obzorju. Na veliko veselje helence spet zamenjana. So še komentarji pri prejšnji temi nekaj štrajkal pri novih objavah. Očitno so potrebne nadgradnje… Sedaj se pa išče ena fajna oranžnasta glava. Kakšne ideje? Takšna po možnosti, da se sklada s coutnerjem…
- to je kompliment! [grem nazaj?]
