borovničke moje =)

Cel dan sem bolj kot ne prespala. Sploh ne vem, kako mi je to uspelo. Verjetno bo kriv vetrič, ki je z kratkimi premori pihljal in me zibal v spanje. Je pa res, da sem ga bila potrebna. Posledično se nisem se učila popolnoma nič, kar je hudo zaskrbljujoče, glede na to, da imam v petek izpit, ki je zelo obsežen in ki je pogoj. Potrebovala bom veliko sreče. Da dobim deset vprašanj, na katera bom tokrat znala odgovorit. Bom jutri bolj pridna. Mah, koga to slepim?

Poletje bo naporno. Poleg šihta me čaka marsikaj.  Še ena osmica gre rakom zvižgat, Ukica za tvojo ohcet bom imela še eno generalko, prvi teden v avgustu najverjetneje grem v Italijo,ⁱ teden kasneje pa v vsakem primeru v Prago. Aja, pa mamica sanja o tem, da bi pikica vsaj za kakšen dan prišla k njim na morje. Pa sploh še niso nič rezervirali. No če me že za destinacijo sprašujejo, potem ni dileme. Brač. I’m in love… No če gredo kje, grem če bo le možnoⁱⁱ za kakšen dan. Preživim tudi brez družbe. Armafleks, brisača, kremca, borovci, dobra knjiga in flaška ohlajene vode. Vmes pa skok v vodo med valove. mmmmmm….

Drugače sem danes slišala prvič tale komad, pa ga nikakor ne morem spravit iz glave:

Zadnje čase se mi to prepogosto dogaja. Zakaj? Nimam pojma. 

In se sprašujete, zakaj ima tale objava takšenle naslov? Ker to je moj novi “nadimek”. Predvčerajšnim sem se oglasila telefon. Klical od mamice striček in mi razlagal nekaj o hladilniku na štirih kolesih in trifaznem toku. Jasno mi je bila mogoče polovica. In ko je vse že razložil, je vprašal s kom govori. In sem povedala. Sledilo je: “Aha. Pikica. Saj ti si pa pametna ženska. Ti boš znala razložit. Pa lep dan še naprej. tu-tu-tu-tu-tu”

1. če bo le kirurg dobro delo opravil [grem nazaj?]
2. šiht… [grem nazaj?]

Sredi vrta čaka na boljše čase kupček beljakov. A bo ga spral dež ali se bo jutri spekel? Bodo sosedovi mački hitrejši? 

Moje desno stegno čaka na boljše čase brez modric in še bolje, brez posnete kože. In čaka na to, da se moje noge odločijo, da me nosijo, odbojkarska ribica pač ni zaželjena. Nikoli mi je ni uspelo pri odbojki tako dobro izvest.

Posledično jutri ne oblečem kiklce. Niti pod razno. Še manj pa oblekce. Pa komaj sem jo sfehtala pri sestri…   

Spekla sem se. Parkrat. Močno. Kuhinje se ne pritaknem več lep čas. Pa čokolada se mi je zagnusila. In vse sladko. Kar sploh ni tako slabo gledano z drugega vidika.

Dež spira z mene utrujenost, zaspanost, umazanijo in mi daje voljo. Še prosim. Utaborim se poturško sredi terase. Mamico skrbi za moje psihično stanje. Le zakaj? Dež pa pere… Hvala za dež. 

Aja hlače sem strgala. Tiste ta kratke za kosit. Obžalujem.

Ratalo mi je vodovodno korito polno vode na glavo dobit. Ponosna sem na to, da sem še živa.

A še komu ni jasno, da sem štor vseh štorov? Nekaj rabim, da me spravi v pravi delirij.

Učim se letet. Bratec bi bil ponosen name.  

Slovesno izjavljam, da je naša hiša uspešno pregreta. Tudi če imamo vsa okna odprta celo noč, se ne shladi. Zjutraj 25, čez dan tudi do 32,ⁱ sedaj pa osvežujočih 27,5 celzijevih stopinj. Hvala bogu za klet in toplotno črpalko, kamor se hodim hladit.

Takoj ko sem včeraj prišla domovⁱⁱ so me zbombandirali z opravili povezanimi s sobotnim familijarnim srečanjem. Okoli 400 ljudi na kupu pač ni mačji kašelj. Pikica že drugi dan peče piškotke. Raznorazne. Pa jim maže, pa lepo gleda, pa spodbuja, naj vendarle narastejo tako kot treba, počijo in se pokažejo v najlepšem sijaju,ⁱⁱⁱ hkrati pa daje še nasvete za laike. Doma že dobro vedo, kdaj lahko pridejo v mojo bližino. Kriki veselja in obupa. Vročeeeeee.

Če pa že pikica mora se še malce bolj parit v vročini, potem bo delala pa to s stilom. mp3 player smo priključili na zvočnike starega računalnika, ga obesili na vratca od omarice, da je bil v dosegu rok,^iv zrihrali funkcijo ponovi naključno, zvočnike na polno, potlej pa še stisnili tisto čudežno tipko, ki pravi, da je play, in voila. Mamica predraga se že cel dan sprašuje, če mene čisto nič ušesa ne bolijo, jaz pa ugotavljam, da moj empetrijček ima malce čudno definicijo predvajanja naključno. Človek bi pričakoval, da v naključni vrstni red spravi vsakega izmed 198 komadov in ko vse te “odigra”, potem gre šele ponavljat komade. Nak, nak. Batmana od Zmelkooow sem slišala ziher trikrat, medtem ko sem čakala tale komad v nedogled in ga tudi nisem dočakala. Logika jasna? Meni ne.

V največji vročini, ko sem že obupavala nad tem, da bodo imeli dotični piškotki lepo namazano čokolado in čez še lepše posute mandlje in ko je, ironično, iz zvočnikov odmeval zemljotres, komad katerega sem po neumnosti naložila na mp3 že dolgo nazaj, pa ga vsakič znova pozabim zbrisat in sprostit prostor za kaj pomembnejšega, se je zemlja dobesedno stresla. 16:09. Zabobnelo, zadonelo in malce pretreslo. In jaz se zabojim zgolj in izključno za piškotke. Ni mi več pomoči.

In namesto, da bi pikica po končanem delu in pospravljenem dokaznem materialu, se šla učit, je šla pikica pod mrzli tuš in spat. Vročina in močno podaljšani “delavnik” naredita svoje.

V petek se začne zopet rock otočc. Pikica bi bila rada zelo tam. Še posebno v soboto.^v A pikice ne bo. Pikica mora pridno hčerko, sestro, nečakinjo, sestrično in seveda vnukinjo špilat. In pikica se mora po lastni neumnosti učit. Ker bi lahko imela že vse narejeno, a ji še dva izpita manjkata. Zato me prosim ne drmajte, če grem letos kaj na ruk otučc, ker je moja prijaznost v zadnjih zdihljajih. Uh, še dobro, da ni več festival lociran na bližnjem letališču, ker potlej bi bile pa skušnjave prevelike…

Je pa pikica dokazano prismuknjena. Danes ob pol treh je ugotovila, da ji je včeraj zvečer telefon crknil. Pa še to po tistem, ko je dobila mejl sošolke, ki jo je vztajno skušala priklicat. Spomnim se, da sem sicer včeraj zvečer po polnoči, že v stanju zombija, gledala v telefon, pa ni bilo nič pametnega videt, in sem šla spat. Zjutraj me je pa navsezgodaj mali veliki junak, ki je spet ušel k nam, zbudil, da moram it piškotke z marmelado pečt, na mobitel sem seveda čisto pozabila… Saj ne, da me je potrebovalo v teh parih urah več ljudi, kot me potrebuje včasih v parih dneh… 

A sem že omenila, da je vročeeeeeeeee? Ob pol devetih zvečer? Pa da je zunaj še hujše? Da sem gladko zavrnila trening? Saj bom jutri nadoknadla. Obljubim.

Ampak po glavi mi gre pa še vedno in to hudičevo vztrajno tole:

A ima doktor tudi kaj proti blodnjam v vročini?

p.s.: A je to normalo, da bi šla pikica zdajle plesat? Pa čeprav ne zna?

1. v moji sobi še par stopinj več [grem nazaj?]
2. oziroma že med vožnjo domov [grem nazaj?]
3. da bodo pratetke obnemele [grem nazaj?]
4. hvala mala za idejo [grem nazaj?]
5. predvsem zaradi Jinx-ov [grem nazaj?]

Profesor, ki me je učil v gimnaziji geografijo, je po novem youtube zvezda. Gospod pri štiridesetih, malce več, ki je pri meni zelo dobro zapisan. Nikoli ni bilo dileme, da ne bi bil pravičen pri ocenjevanju. Tudi največje lizike so lahko pri njemu zakoličile. Kljub neznanski dioptriji, ki jo ima, si lahko pri njem pozabil na plonkanje. Ampak spraševal pa tudi ni nikoli. Južnoafriško republiko je prevandral po dolgem in počez, še enega izmed njihovih uradnih jezikov se je naučil! Vsako jutro je malce pred sedmo primaširal pred gimnazijo. Z vrečko v eni in aktovko v drugi roki. Pojava pač. In danes dobim na mejl link. Zadeva: šupi. Link do youtube. Kliknem, da vidim kaj je to za ena fora…

Saj to je naš Šupi, ko “repa” po gimnazijskih hodnikih. In njegova legendarna kapca in še bolj legendarni ključi na špagci. Samo očala manjkajo.

Kljub temu, da mi na začetku pokaže vsakič sredinca, pri meni ni izgubil “avtoritete”. Še vedno ga spoštujem in občudujem. Gooooooooooooo Šupi!ⁱ

1. saj vem, da ni nobenemu nič jasno, ampak si res nisem mogla pomagat, da ga ne bi na blog obesla [grem nazaj?]