Maj 30 2008
zakaj? zato.
Od četrtka dalje dobivam grozilne maile. Nekaj v smislu zakaj sem zaklenila vse objave,i ki so recimo da osebne narave. Zakaj? Zakaj? Zakaj? Kaj vas pa briga.
V sredo sem spisala dogodivščine s (ex-)cimrom. Objavila in veselo odšla na brucovanje. Kar se je izkazalo za veliko gromozansko napako. V tem času je namreč nekdo to objavico fliknil na naslovno stran, kar je pa sprožilo val komentarjev. Vse lepo in prav, a kaj ko so komentirali tudi takšni, ki so prebrali točno mogoče odstavek ali dva, ostalo pa preleteli, potem so pa mislili, da vse vedo in so oh in sploh, kar jim je dalo po njihovem mnenju dovoljenje, da me obtožijo čarovništva. Saj resnica ni daleč,
ampak sedaj nisem ne pri volji, pa tudi nimam časa in energije, da bi se bodla z vami. Pridite čez dober mesec, ko bom odklenila objave, pa se lahko gremo kdo je jači in boljši. Sedaj pa… Leave me alone.
Kot drugo pa… Eden izmed komentarjevii je spisal tudi nekdo, za katerega definitivno ne želimo, da se spljoh še kdaj pojavi na mojem blogu. Ukapuka še enkrat se ti opravičujem, ker sem te po krivem obdolžila, da si ti naokoli govorila o mojem blogu. Tko da, sestrca nisi ti kriva, da so objave zaklenjene. Ne panike zganjat, kar zate že lep čas vem, da me bereš.
Pridna bod pa dobiš geslo.
Če ima kdo željo po tem, da bi moje objave bral… Mejl je znan, pa mi pošljite uradno prošnjo. Lepo glavo pa vse to, zraven pa še slovesno prisego, da ne boste o njem naokol govoril.
Ne. Da ne bo to kdo resno mislil. Mejl s kakšno prijazno besedo, npr. prosim, zadostuje.
To je to. Vsa umetnost. Me je sedaj izučilo. Nikoli po objavljenih takih objavah ne pojdi ven. Lepo čiči pa čaki na morebitne veleumne komentarje.
p.s.: Po letu in pol imam novo frizurco. I like it very much. Ovčka Dolly je spet v vsem svojem sijaju prisotna. Pa naj mi še kdo reče, da ni bilo vredno toliko časa čakat, da pride frizerka s porodniške.
Bliža se poletni čas / Vsako leto ti in jaz / Pesek, morje, tiho plav / Le dotiki morskih trav
Okus po koži, ki poznan / In poljub prijetno slan / Slišim glas, / Zbuja se moj jaz
Vsak trenutek, ki sledi / Telo se trese, hrepeni / A mi morje govori / Da si plankton, ki beži
Ko živi iz dneva v dan / Kot v vetru kormoran / Slišim glas / Pazi na svoj jaz
In ko si tam / Ti že tako narobe dam / In ko si sam / Ti ne priznam / Da si le krik / Iz mokrih sanj
Mine leto, si želim / Po poteh iz teh stopinj / Le da veter me izda / Kdaj se zopet srečava
A vprašala te ne bom (o, ne, ne) / Lepše je, ko reče: Bom! / Slišim glas / Dviga se moj jaz
In ko si tam / Ti že tako narobe dam / In ko si sam / Ti ne priznam / Da si le krik / Iz mokrih sanj
- hvala za idejo morfej [grem nazaj?]
- žaljivih zame [grem nazaj?]



