borovničke moje =)

Začetek najdete tukaj, drugi del pa tu. Da boste na tekočem. Celotna zgodba pa se zbira na tej strani.

Po tolikih letih je bolečina še vedno velika. Nikoli ji ni odpustil, da ni preprečila grozot moškega, katerega naj bi klical oče. Vsak trenutek ga pričakuje na vratih. Strah ostaja.

Pot ji je prekrižal mali tiger, ki je pritekel izza vogala. Kako prisrčen mucek. Takoj bi ga imela. A tudi on beži? Imata isto usodo? Nalahno je potrkala na vrata. Prestrašena gospodinja ji je z oklevanjem odprla. Nov vonj ji je prodrl v nosnici. Bezeg. Spoznala je vonj očetove kreme. Tiste, s katero si je namazal utrujene razpokane roke po trdem delu.

Na pisalni mizi je zagledal zeleno kuverto. Prejšnjega dne ga je čakala  nabiralniku. Odprl jo je. Zavarovanje. Na tem področju ni doma. Ona bo že vedela, kaj je potrebno storiti. Jutri. Navsezgodaj zjutraj jo bo vprašal. Utrujene oči so klicale spanca.

Drmagnum si je zaželel, da bi v moji zgodbi bile besede tiger, krema, bolečina, strah in zavarovanje. Del zgodbe bi rada bila tudi mici. Za vse ostale pa še vedno velja: določite mi 5 naključnih besed in zgodba bo tekla dalje…

Vse se je začelo tukaj, nadaljuje se pa spodaj. 

Nevihta se je razbesnela. Najljubša obleka z marjeticami se ji je lepila na kožo. Dušilo jo je, a se ni ustavila. Začela je teči. V daljavi se je ji je že slikala vas. Fata morgana?

Blisk je razsvetlil sobo. Na tleh je zagledal plišastega krokodila. Darilo nadvse oboževane matere. Spomin nanjo bledi. Kdaj jo je zadnjič videl? Koliko let nazaj? Kmalu po smrti očeta so jo odpeljali. Huda depresija, so dejali. Premajhen je bil, da bi razumel. Njeno sobo pa je pustil nedotaknjeno. Vsak dan skrbno pobriše prah. Roka pa mu vedno znova zastoji na dvokrilnem oltarju. Mati ga je vsako jutro odprla,  zvečer, tik pred spanjem pa ga je vestno zapirala. Tega ni nikoli razumel.

Obrisi hiš so postajali čedalje večji in jasnejši. Vas. Srce ji je zatrepetalo. Sonce še ni vzšlo, a iz majhne, rumene, hiše je že sevala svetloba. Približala se je. Vonj po kvasu jo je spomnil na rosna leta. Najlepši vonj, ki obudi spomin na še topel domač kruh iz krušne peči.

… se nadaljuje …

Odebeljene besede mi je predlagala ukapuka. Hvala sošolka. Materiala imam še za tretji del. Hvala Drmagnum. Za nadaljne pa… Samo 5 besed je potrebnih…

Soparna poletna noč. Bližala se je nevihta. Strele so rezale temo in ji kazale pot. Bežala je. Stran. Stran od njega, ki jo je toliko časa zapiral v klet. Njega, ki jo je vsa ta dolga leta izkoriščal in zlorabljal. Za trenutek je obstala. Prisluhnila je. Popolna tišina. Niti volk ni danes opozarjal nase. Odleglo ji je. Vse, kar je v tistem trenutku lahko slišala, je bilo le bitje lastnega srca in globoko dihanje. Mogoče… Mogoče ji bo pa tokrat le uspelo. Mora ji. Z grenko mislijo na preteklost je pospešila korak.

Zbudile so ga debele dežne kaplje, ki so udarjale po šipi. Nevihta. Hitro je vstal, da bi zaprl okno. Zadonelo je. Na tla je padla knjiga. Najljubša. Tista rdeča, ki jo je tako previdno listal in pozorno prebiral. Vir idej. Hitro jo je pobral in jo položil nazaj na nočno omarico.                                                                    

… se nadaljuje …

Tema, volk, dihanje, knjiga in rdeča je tistih pet besed, ki sem jih dobila od bube, da sestavim svojo zgodbo. Vam je všeč? Vas zanima nadaljevanje? Ni problema. Povejte mi 5 besed, ki vam pridejo na misel, in zgodba bo tekla dalje.

Pa jo imam. The majčko namreč. Tako luštkano črno z napisom “Bit podgur’c je luksuz“. Vse teženje, sitnarjenje, podkupovanje, bluzenje in moledovanje na mojem blogu in blogu čisto pravega podgurca Danijela se je izplačalo. So mi jo dali, kljub temu, da sem samo skoraj podgurka.ⁱ Če še ne veste, je reka Krka kriva. Je prehitro ovinek izvedla. Se ji je proti centru Novega mesta v šoping tako hudo mudilo, da je morala malce polagati ovinek, ker je bila ura pet do sedmih. Trgovine se pa že ob sedmih zaprejo.

Nadaljujte z branjem »

1. A se piše z veliko al malo začetnico? [grem nazaj?]

Verjetno ste že opazili, da je predragi gospodič Fetalij zadnje čase nekam odsoten. Zadnjič se nam je javil osemnajstega, ko je nekaj jambral, da ga bioritem daje. Ampak Fetalij, no, saj lahko priznaš. Resnice ni dobro tlačit v podzavest. Potem pa pride na plano v obliki najhujših nočnih mor.

Tiste usodne noči, ko se je zgodil zločin vseh zločinov, sem spet iskala spanec s pomočjo teka sredi noči. Neke nadnaravne sile so me takrat gnale v kontra smer kot ponavadi.  Nadaljujte z branjem »